Znanstveniki, filozofi in mistiki poskušajo razumeti bistvo duše že od začetka časov. Ta članek ne bo mogel zagotoviti dokončne razlage duše, saj ta presega človeško izkušnjo. Vendar pa bo pojasnil, kako lahko prebudite svojega duha in se združite s svojo dušo.
Razumemo ga
Teologi dušo opisujejo kot transcendentalno razsežnost človeškega obstoja in pojasnjujejo, da človek ni duša, ločena od telesa, temveč duša in telo, ki sta nesmrtna. Ta razlaga je popolnoma skladna z znanstvenimi raziskavami. Od trenutka spočetja, ko se zelo majhna kapljica človeške protoplazme združi z jajčecem, se začne življenje v telesni obliki, vendar naša večja resničnost (duša) usmerja postopek.
Od kod prihajajo molekule, elektroni, atomi in subatomski delci, ki nastanejo, ko se združita seme in jajce? Zakaj začne srce utripati prav v tistem trenutku, ko začne osvajati in povzroči začetek življenja? Kaj povzroči, da srce začne utripati prav v tem trenutku? Einstein in njegovi znanstveni sonarodnjaki so prišli do zaključka, da pri izvoru subatomskih delcev ni nobenega absolutnega, dokončnega delca.
Dobro je vedeti
Izvor teh subatomskih delcev, duh, je nevidno področje neomejenega duhovnega polja energije, ki vibrira tako hitro, da se ne da meriti in nadzorovati, in je odgovoren za nastanek človeškega telesa. Prisoten je že pred spočetjem in ostane nesmrten tudi po smrti. Je posameznikova povezava z božanskim virom. Nekateri ga imenujejo tudi jaz, višji jaz, namera, izvorna energija, nelokalno polje inteligence, subtilno telo ali duh. To je del možganov, ki sliši glas Svetega Duha.
Trije hitri in preprosti načini, kako lahko nekdo prebudi svojega duha in se poveže s svojim duhom, so meditacija, sledenje intuiciji in zavedanje božje previdnosti prek naključij. To niso edini načini, kako se lahko človek poveže s svojim duhom, vendar se bomo na njih osredotočili v tem prispevku. Cilj vsake meditacijske tehnike je utišati ali odstraniti zavestne misli in tako umiriti um, da bo človek lahko odprt za doživljanje in razmišljanje o prisotnosti in delovanju Boga, ki prebiva v njem.
Meditacija
Dve pogosti metodi meditacije vključujeta osredotočanje na dihanje ali ponavljanje mantre, kot je zvok "ah". Zvok "ah" je koristna mantra, saj je to pogost zvok za končno resničnost. Na primer Kriša, Nirvana, Taku Wakan, Jahve, Alah, Braham, Atman in Bog si delijo zvok "ah". Eden od številnih pozitivnih učinkov meditacije je globlja raven zavedanja in pripravljenosti na to, kaj Bog skuša človeku sporočiti. Ko posameznik umiri svoje misli in se znebi želja samega sebe, je "glas", ki se pokaže, Bog, ne glede na to, kako ga človek razume.
Nekateri na primer Boga imenujejo Duh, Vesolje, Končna resničnost, Jahve, Vir, Brahman, Enost, Božansko, Sveto. Vsi ti izrazi se nanašajo na neko nadnaravno ustvarjalno prisotnost. Bog vsak dan komunicira z ljudmi prek posameznikove intuicije, če se nekdo odloči, da si bo zavestno prizadeval, da bi ga spoznal. Intuicijo lahko opišemo kot notranji občutek, instinkt, po srcu, slutnjo, vodilno luč, navdih ali glas Svetega Duha.
Pogosto gre za neizrekljivo izkušnjo ali sporočilo božanskega razumevanja na globlji ravni, ki ni vedno razumsko, logično ali preprosto izraženo, saj pogosto presega običajno človeško zaznavanje, čustva in občutke. Kljub temu meditacija omogoča, da se človek poveže s svojo dušo in se bolje zaveda, kakšen je božanski namen za njega.
Razumemo ga
Ali meditacija omogoča, da se bolje zavedamo notranjega dialoga med nami in Bogom, poleg tega pa nam omogoča, da se bolje zavedamo, kako se Božja previdnost kaže skozi zunanje dogodke, predmete in opazovanja. Karl Rahner je ta proces opisal kot "doživljanje sebe kot teme, ki je radikalno odprta za Boga". Carl Jung in Deepak Chopra to pojasnjujeta kot sinhronost. Ta verska teorija je skladna z znanstveno teorijo kaosa.
Znanstvene raziskave teorije kaosa so pokazale, da v naravi ni naključnih dogodkov in da je vsak posamezen dogodek povezan z vsemi drugimi stvarmi in dogodki v naravi. Ateisti pogosto trdijo, da je svet poln kaotične konfiguracije naključnih dogodkov, scenarijev in naključij, ki nimajo nobenega duhovnega pomena, povezave ali medsebojne povezanosti. Menijo, da je stvarjenje sveta povsem samovoljno, brez večje duhovne razlage.
Tisti, ki so povezani s svojim duhom, pa lahko najdejo navdih z zaupanjem in zavedanjem, da je "naključje" le ena od ilustracij, kako Bog opozarja na cilje božanskega namena vsakega posameznika. Primeri božje previdnosti lahko vključujejo popolno osebo, ki pride v posameznikovo življenje ob pravem času, branje knjige ali gledanje filma s temo ali sporočilom, ki velja za posameznikove posebne življenjske okoliščine v tistem določenem času, ali kak drug tako imenovani naključni dogodek, osebo ali stvar, ki opozarja ali prispeva k večjemu razumevanju tega, kaj natančno je njegov pravi božanski namen.
Intuicija
Prava intuicija ustvarja svetlobo, energijo in ljubezen. Nasprotno pa ego ustvarja tesnobo, pritožbe in konflikte. Ni nujno, da so ti občutki, ki jih ustvarja ego, napačni, slabi ali redki. Občasno so lahko misli, ki jih ustvarja ego, koristni signali, ki nakazujejo, da lahko določeno misel ali dejanje, ki ustvarja te nizkoenergijske ideje ali dejavnost, odpustimo in nadomestimo z bolj spodbudno, živahno ali ljubečo mislijo ali dejavnostjo. Čeprav je to občasno lahko naporen proces, je rezultat povezovanja z dušo nekoga odkrivanje njegovega pravega namena, ki končno prispeva k življenju, polnemu obilice ljubezni in sreče.
Eno od osrednjih sporočil Svetega pisma je: Kraljestvo nebeško je znotraj. Bog je ljubezen: "In kdor prebiva v ljubezni, prebiva v meni in jaz v njem". Ali kot je rekel Ralph Waldo Emerson: "Ljubezen je naša največja beseda in sinonim za Boga." Ko se torej nekdo poveže s svojo dušo, doživlja Boga, ki prebiva v njem, in to je izkušnja brezpogojne ljubezni. Ko je nekdo povezan s svojo dušo in doživlja to brezpogojno ljubezen, se pogosto prenese na širjenje te ljubezni, tako da živi življenje, osredotočeno na služenje in prijaznost do drugih. Poleg tega ta praksa ljubezni do drugih zagotavlja izjemne občutke neizrekljive vedrine in bujne blaženosti. To so pokazale tudi znanstvene raziskave.
Raziskave kažejo, da preprosta prijazna dejanja krepijo delovanje imunskega sistema in spodbujajo proizvodnjo dopamina pri prejemniku prijaznosti in posamezniku, ki jo je izkazal. Poleg tega imajo tudi osebe, ki praznujejo dejanje prijaznosti, podobne rezultate. Serotonin je naravna snov v telesu, zaradi katere se ljudje počutijo bolj udobno, mirno in celo blaženo. Večina antidepresivov se jemlje zato, da kemično sprožijo proizvodnjo serotonina in tako zmanjšajo depresijo.
Zaključek
Ta znanstvena odkritja so v skladu s klišejskimi verskimi zapovedmi: "Kar seješ, to žanješ." ali "Samo z dajanjem dobimo." Zanimiv paradoks je, da bolj ko človek ljubi in daje drugim, več ljubezni bo dobil v zameno. Dr. Hawkins v knjigi Power vs. Force (Moč proti sili) to povzame z opisom. Svami Paramananda pojasnil: "Samouresničitev pomeni, da smo bili aktivno povezani z našim Virom bivanja. Ko imamo to povezavo, potem nič ne more iti narobe ..." Te močne besede imajo izjemne posledice. Ko se oseba odloči povezati s svojo dušo, se začne zavedati resnične božanske narave ter izkusiti veselje, mir in ljubezen Boga, ki že od nekdaj živi v njej. Ko človek sreča Boga, ki prebiva v njegovi duši, je nesebično motiviran, da te visokoenergijske občutke ljubezni razprši vsem, s katerimi pride v stik, kar v zameno spodbudi obilno, vzajemno zaporedje dajanja in prejemanja dodatnega miru, veselja in ljubezni.
